Vtisi iz Indije
Januarja 2013 sem potoval po Indiji. Vtisov je bilo veliko. Nekateri so zapisani, drugi ostajajo v spominu. Veliko pa jih je ušlo iz glave. Prišel je trenutek, da pogledam nazaj, zberem vtise in jih morda tudi delim z drugimi.
Samo potovanje je potekalo v manjši skupini in ni bilo klasično turistično.
Več, kot o zgradbah, lahko povem o ljudeh, atmosferi, življenju, birokraciji. O razlikah med ljudmi, mešanju velikega bogatstva in še večje revščine. O doživljanju sebe in skupine v času potovanja.
Vozniki rikš v delhiju
Prvi veliki vtis so name naredili vozniki rikš v Delhiju in sodelovanje ljudi v prometu. Promet v Delhiju (po nekaterih podatkih 8. največje mesto na svetu s skoraj 14 mio prebivalcev) je na prvi pogled kaotičen.
Trobljenje na vsakem koraku, prehitevanje po levi in desni, vožnja v škarje… Da bi šel čez cesto, ne upaš pomisliti, saj po pravilu močnejšega ne bo noben ustavil. Rešitev so domačini, katerim se priključiš ob njihovem prehodu (in upaš, da prideš na drugo stran brez nesreče ).
Prvi vtis te kar prestraši, še posebej, ko si naročiš motorno rikšo in se podaš na pot. Kot sovoznik ne moreš nič, le gledaš in upaš, da te tovornjak, ki je vzel prednost, ne zmečka. Vendar, to so le prvi vtisi…
Hitro sem prišel do spoznanja, da prvi vtis lahko zelo vara (tako kot tudi v vsakdanjem življenju). Promet v Delhiju ima svoja nenapisana pravila. In vozniki se teh pravil držijo. Sicer nam Evropejcem to zgleda kot kaos, vendar… Vožnja po lokalnih (nenapisanih) pravilih je varna (nesreč sem videl le za vzorec) in hitra.
Indija ponuja veliko
Prijaznost, radovednost in odprtost ljudi. Zanimiv je pogled na strehe, kjer se v prostem času dogaja življenje – igranje otrok, druženje, učenje, sušenje perila…
Z vidika “duhovnega turizma” pa imamo dva pola. Starodavno znanje, ki se prinaša iz generacije v generacijo. Ter moderni “guruji”, ki uspešno izvabljajo dolarje od iskalcev duhovnosti. Isčemo lahko vmes, včasih z več, drugič manj sreče.