V luči pomena spremenljivosti in nestalnosti je Goenka delil zgodbo o minljivosti (Anicca).

Bogat starec je umrl in zapustil dva sinova. Odločila sta se, da zapuščino razdelita na polovico. Po razdelitvi posestva in ostale lastnine sta brata naletela na majhen zavojček, ki ga je oče skril nekje v hiši. V zavojčku sta bila dva prstana. Prvi je bil velik in drag diamantni prstan, drugi pa navaden srebrni prstan, vreden le nekaj rupij.

Ko je videl diamantni prstan, je starejši brat postal pohlepen. In želel prstan zase. Mlajšemu bratu je razložil, da je zavojček družinska zapuščina, ki ni del celotnega premoženja, ki naj bi se delilo. Oče je očitno želel, da se diamantni prstan prenaša iz generacije na generacijo, ter tako ostane v družini. Ker sem starejši, bom jaz vzel diamantni prstan. Ti pa raje vzemi srebrni prstan.
Mlajši brat se je nasmehnil in se strinjal z bratom.

Mlajšega brata je zanimalo, zakaj je oče ohranil srebrni prstan, ki ni imel skoraj nobene vrednosti. Vzel je prstan in si ga podrobno ogledal. Na obročku je pisalo “Tudi to bo minilo”. Mlajši brat se je spomnil, da je bil to slogan njegovega očeta. In si dal prstan na roko.

Čas je tekel. Oba brata sta šla skozi vzpone in padce v življenju.

Starejši brat je bil zelo vesel, saj je bil zelo uspešen, ko je prišla pomlad. Je pa ob vseh uspehih izgubil ravnovesje, postal pohlepen in se začel oklepati stvari. Ko se je uspešna faza končala in je prišla zima, je postal tesnoben. Potreboval je zdravila in uspavala, da je lahko zaspal. Ko tudi to ni več pomagalo, je izgubil ravnovesje v življenju. Začel je obiskovati psihiatra, potrebni pa so bili tretmaji z elektro šoki. To je zgodba brata z diamantnim prstanom.

Tudi mlajši brat je užival v pomladi, vendar se je spomnil očetovega slogana. Tudi to bo minilo. Ni se oklepal okoliščin, ampak užival v stvareh, ki so prišle na pot. Po končani pomladi si je rekel, da je bilo neizbežno, da enkrat mine. In sedaj se je to zgodilo. Pa kaj? Ko se je pričela zima, in so se okoliščine poslabšale, je razmišljal podobno. Ni postal vznemirjen ali razburjen, ampak si je zapomnil, da bo tudi to minilo. Tako mu je uspelo ohraniti ravnotežje med vzponi in padci, ter živeti srečno življenje.

Zenovske zgodbe – o iskanju ravnotežja

Po starodavni Sufijski zgodbi, naj bi nekoč na Bližnjem vzhodu živel kralj. Kralj je bil ves čas razpet med srečo in potrtostjo. Najmanjše stvari so ga vznemirile ali povzročile intenzivno čustveno reakcijo, tako se je njegova sreča hitro spremenila v razočaranje in obup. Nekega dne se je kralj naveličal samega sebe in začel iskati pot iz začaranega kroga.

Poslal je po modreca, ki je živel v njegovem krajestvu. Modrec je slovel po tem, da je razsvestljen.
Po prihodu mu je kral rekel: “Rad bi bil takšen, kot ti. Mi lahko prineseš nekaj, kar bo prineslo ravnotežje, mir in vedrino v mojem življenju? Plačal bom kakršnokoli ceno, ki jo določiš.

Modrec je odgovoril: “Morda vam bom lahko pomagal, vendar bo cena tako visoka, da vaše celotno kraljestvo ni dovolj vredno za plačilo. Zato vam bom to podaril, če boste darilo znali ceniti.

Kralj je dal svoje zagotovilo in modrec je odšel. Nekaj tednov kasneje se je vrnil, in izročil kralju bogato okrašeno škatlico, izrezljano iz žada. Kralj je odprl škatlico in v njej zagledal preprost zlat prstan. Na obroču je prebral zapis »Tudi to bo minilo«. “Kaj je smisel tega?” je vprašal kralj.

Modrec je odgovoril: Vedno nosite ta prstan. Karkoli se bo zgodilo – preden to označite kot dobro ali slabo – dotaknite se prstana in preberite, kar piše. Na ta način boste vedno čutili mir v sebi.